Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Združeno kraljestvo bo uporabilo sredstva iz Nacionalnega sklada, ki je bil ustanovljen pred skoraj 100 leti, za odplačilo 607,4 milijona funtov javnega dolga. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za upravljanje dolga, predvideva preklic državne obveznice z zapadlostjo v letu 2027, s čimer se bo država izognila prihodnjim obrestnim plačilom. Sklad je leta 1927 ustanovil anonimni donator z vizijo, da bi narasla sredstva sčasoma v celoti pokrila britanski javni dolg, vendar so sedanji dolgovi države kljub tej potezi še vedno na kritično visokih ravneh. Ekonomski analitiki hkrati opozarjajo na tveganje dolžniških pasti, v katerih se poleg Združenega kraljestva nahajajo tudi Združene države Amerike in države evroobmočja. Stagnacija gospodarstev v kombinaciji z visokimi javnimi dolgovi ustvarja nevaren krog, kjer naraščajoče obrestne mere še povečujejo tveganja za financiranje držav. Izkušnje iz preteklosti, kot je bila britanska kriza leta 1976, ko je moral posredovati Mednarodni denarni sklad, kažejo na nujnost zmanjšanja javne porabe, preden trgi prisilijo države v drastične reze. V tem kontekstu je guverner bolgarske centralne banke Dimitar Radev poudaril, da bo vstop Bolgarije v evroobmočje povečal disciplinski pritisk za izboljšanje konkurenčnosti in fiskalne vzdržnosti. Čeprav ima Bolgarija razmeroma nizek javni dolg, so trendi javnih financ v zadnjih petih letih neugodni. Radev opozarja, da mora javna poraba ostati okoli 40 % bruto domačega proizvoda, če se želi država izogniti zviševanju davkov ali dodatnemu zadolževanju. Težave pri uravnavanju proračunov ostajajo ključni izziv za stabilnost evropskega finančnega prostora.